Vir:FB Občina
Primer Varuha občanovih pravic Ravnikar Staneta tožilstvo poslalo na okrajno sodišče v Kamnik
Zdi se, da je župan Moravč Milan Balažic v svojem mandatu našel svojo najljubšo igračo – blatenje mojega imena. Njegovo perje se vse prevečkrat razmahne, ko pride do mene, kar bi lahko bilo pohvalno, če bi šlo za resnična perja, ne pa za kopico blodenj, ki so postale stalnica v njegovem delu. Kot bi rekel Sokrat: »Samo nevedni človek misli, da ima vse odgovore.« V svetu župana Milana Balažica je očitno najboljši način vladanja tisti, ki zahteva iskanje žrtev, ne pa reševanje dejanskih problemov občine.
Njegovo pisanja so kot Homerjeva Iliada – dolga, epska in polna fantazijskih zgodb. Ko berem njegov “prispevek” k zgodovini moje politične poti, poslovne uspešnosti, se ne morem znebiti občutka, da je župan Milan Balažic s tem dosegel nov literarni žanr: politično-fikcijski roman z elementi tragedije.
Župan Milan Balažic, namesto, da se poglablja v moj življenjepis, bi se bilo bolje osredotočiti na realne težave občine. Dovažanje odpadkov v opuščene peskokope kar naenkrat ni več problem in to še poteka, sedaj celo z blagoslovom. Moravče si zaslužijo voditelja, ki je osredotočen na resničnost, ne na obtoževanje, širjenje laži. Toda ne, on vidi v meni svoj največji problem. Vztrajno me postavlja za svoje glavnega antagonista, namesto, da bi se soočil z resničnimi izzivi – tistimi, ki jih prinaša vodenje občine. Tako tudi njegova strategija preusmerjanja pozornosti od lastnih napak ne bo več delovala in ne deluje več.
Resnica je preprosta: vse, kar sem kdaj prejel, je bilo zakonito in v skladu s pravili. Nikoli nisem postavljal teh pravil, pač pa sem zgolj deloval v okviru tistega, kar je bilo predpisano. A kot pravi Aristotel, »laži tečejo hitro, resnica pa hodi počasi«. In župan Milan Balažic teče hitreje, kot lahko resnica dohiti njegove konstrukte, jih pa počasi dohiteva in to boli.
Medtem, ko on piše traktate o moji politični poti in me obtožuje “molzenja” občine, bi ga spomnil na modrost Pitagore: »Molčečnost je krepost.« Včasih je bolje, da človek molči, še posebej, ko njegove obtožbe nimajo nobene osnove. Toda, dragi župan Milan, tvoje obtožbe so kot človek, ki meče kamenje na obzidje – glasne, a brez učinka. Namesto, da bi se osredotočil na resničnost, si ustvaril fikcijo, ki služi zgolj tebi.
Kar pa zadeva moj odnos z bivšimi župani, naj bo jasno: z Matjažem Kočarjem sva dobro sodelovala in sva še vedno v prijateljskih odnosih. Njegova odločitev, da postane državni sekretar, je bila povsem njegova in na to nisem imel niti najmanjšega vpliva. Ljudmila Novak je odšla v Evropski parlament – kjer je mimogrede predstavljala našo državo precej bolj dostojanstveno, kot lahko rečemo za tvoje početje v naši Občini in še prej na veleposlaništvu, pa še bi lahko naštevali…. Z Martinom Reboljem sva prav tako dobro sodelovala, čeprav sva se razhajala glede otroškega vrtca. A na koncu je, kot vedno, zmagala zdrava pamet – moj predlog.
Če se dotaknem tvojih očitkov o direktorju občinske uprave Ivanu Kendi, ki naj bi odšel zaradi mojih posegov, naj te opomnim, da si ti tisti, ki mu nisi podaljšal pogodbe. Sploh tisti “razlogi”, ki jih navaja bivši direktor, so resnično vredni solza, toda ne zaradi njihove resničnosti, temveč zaradi njihove tragikomičnosti. Naj še enkrat ponovim kaj je na svoji FB strani zapisal bivši direktor OU Ivan Kenda o tebi župan Milan Balažic: izkušnje pa kažejo, da kar nekdo očita in blati, dela sam….revež se mi že kar smili, ker se je čisto zapil, potem pa ga pijača sili v spomine na položaje v času jugofilije…zanimivo pa je, da so ga povsod odrezali….ima zaprta vrata….
Množica uslužbencev na občini je zapustila delo v Občinski upravi in odšla v druge občine. Pravijo, da so morali v Moravčah delat tako kot je želel župan, drugače so bili v nemilosti.
In zdaj se vrnimo še k tvojemu pisanju o “molzenju” občine. Župan Milan Blažic ti kar naprej razglašaš, da sem jaz tisti, ki izkorišča sistem, ki pa ga dejansko izkoriščaš prav ti. Praktično celo življenje si že prisesan na državne jasli. Zanimivo, da si istočasno pozabil omeniti svojega varuha občanovih pravic, Stanislava Ravnikarja, ki naj bi deloval brezplačno si zapisal v časopis, a je na koncu na račun občine prejel več kot pet tisoč evrov. Po mojem odkritju tega, seveda ni bilo več nakazil, in to je še en dokaz, kdo v resnici “molze” občino. Spodaj pripeto obvestilo Okrožnega državnega tožilstva, da je predalo primer sodišču v Kamniku.
Na koncu naj te opomnim na Sokratovo modrost: »Največji sovražnik modrosti ni nevednost, temveč prepričanje, da vse veš.« Milan Balažic, kot župan bi moral biti varuh resnice, zakonitosti in dobrega vodenja, vzor občanom, a tvoja obsedenost z mano je postala tvoj lasten sovražnik. Še naprej bom zavzeto obveščal občane preko svoje spletne strani (ki te hudičevo moti), ker si zaslužijo vedeti resnico. In ne skrbi – resnica te bo prej ali slej ujela. In čas za spremembe se vse bolj bliža.
