Za ohranitev oblasti in prisvojenih privilegijev
V Občini Moravče vlada župan Milan Balažic v svojem zasebnem cirkusu absurdov, kjer se resničnost topi v poplavi laži, izmišljotin in vonju po žlahtni kapljici – tisti, ki jo, seveda plačujemo mi, davkoplačevalci. Župan je kot včasih viden in znan član komunistične partije srečal Boga in se je zlasti v času pred volitvami prelevil v gorečega vernika. Bolj kot so volitve blizu, večkrat ga vidite pri sveti maši. Za volilne glasove volk menja kožo…. Kot je že davno opozoril Ivan Kramberger, predsedniški kandidat leta 1990: »Komunisti bodo storili vse, da se zadržijo na oblasti. Bojte se jih! Pa ne tistih komunistov, ki bodo ostali to, kar so, ampak tistih, ki se bodo spreobrnili in postali strašni antikomunisti, pa v cerkve bodo leteli in se delali vernike.« In prav to pooseblja župan Milan Balažic, ki se sklicuje na krščanske vrednote, kot so poštenost in odgovornost, spoštovanje, medtem ko jih sam meče v smeti kot včerajšnji časopis! Namesto, da bi prevzel odgovornost za svoje napačne odločitve – kot bi to storil pravi kristjan, ki ve, da “kdor seje krivico, bo žel nesrečo” (Pregovori 22:8) – se v svoji nemoči zateka k novim konstrukcijam laži, ki krivdo zvalijo na druge. Predvsem na kritike, kot sem jaz, ki si drznemo zahtevati preglednost in transparentnost poslovanja Občine. Medtem pa on igra vlogo mučenika, kot da je na križu, le da je njegov križ zgrajen iz izmišljotin in laži. V eni izmed takšnih blodenj je zapisal celo to, da ne znam voditi lastnega gospodinjstva. Ja Milan Balažic pri meni gospodinjstvo vodi žena in to zelo dobro. Za finance in ostalo pa skrbim sam in lahko rečem, da zelo uspešno za razliko od tebe. Z menoj se v tem res ne moreš primerjati.
Njegova domišljija, očitno podprta z dobrotami – tistimi, ki jih plačujemo prav mi, Moravčani, bi raje videli takojšnje reševanje prenehanja dovažanja industrijskih odpadkov, kot gostilniške račune ( ti segajo že v absurdne višine) in poplave raznih spominskih ploščic. Po okoliških lokalih in trgovini Tuš se je nabralo že krepko čez 100.000 evrov računov, ki pa jih župan Milan Balažic noče pokazati občanom in jih skriva kljub jasni odločbi Informacijskega pooblaščenca. Namesto tega je sprožil tožbo(spodaj) proti Republiki Sloveniji – proti lastni državi, ki nam vsem omogoča pravico do vpogleda v porabo občinskih sredstev. Le kaj se skriva v teh računih? Verjetno ne pisarniški material, ampak brezsramno zapravljanje za velike količine pijač in gurmanskih dobrot, plačanih z našim trdo zasluženim denarjem.
Toži državo, ker noče pokazati računov
Župan Milan Balažic ne le skriva, ampak aktivno sabotira vsako zahtevo po resnici – kot da bi krščanske vrednote vključevale tudi umetnost skrivanja in zavajanja. Kot razkrivajo dokumenti na moji spletni strani moravce.net, je župan v preteklih letih spremenil Občino v svojo “molzno kravo”, kjer se občinski proračun izčrpava za sumljive nakupe in zabave. Sofinanciranje nakupa gozdarske mehanizacije za uslužbenca občinske uprave z občinskim denarjem ( račun z dne 22.12.2023 987,71 EUR). To je le vrh ledene gore – ali morda vrh pivske pene? Skriva, kako se zapravlja občinski denar po gostilnah in za nakupe dobrot v trgovini Tuš ter ostalih trgovinah– in to kljub vsem opozorilom. Zdaj pa se zateka k tožbam proti državi, ki zahteva dostop do dokumentov in računov, ki jih plačuje iz občinskega proračuna. To ni vladanje, to je farsa, kjer župan Milan Balažic igra vlogo žrtve, medtem, ko nas občane, obrača kot pšice na žaru.
In če mislite, da se njegova kreativnost tu konča, se motite. Župan mi namreč očita, da sem hotel z občinskim denarjem plačati svoje račune – izjava, ki jo lahko izmisli le oseba njegovega kova, ki očitno pozablja, da “Gospod sovraži lažnive ustnice, a se veseli tistih, ki so zanesljivi” (Pregovori 12:22). V celotni Občini verjetno ni nikogar, ki bi bil tako podel, da si izmišljuje celotne svetove, kjer postanejo kritiki kriminalci, opozicija pa zarotniki. Policija se mi zahvaljuje za sodelovanje, on pa me obtožuje in žali v slogu, ki o njem samem pove vse: od junaka Moravške doline do mojstra politične drame, kjer je resnica prva žrtev. Moravče spreminja v Butale, Moravčane pa ima za butalce – z štirimi dobro plačanimi podžupani, ki dvigajo roke in pozirajo pred kamerami, kot da je to njihova edina služba, medtem ko, krščanske vrednote ležijo v kotu, pozabljene kot stara Biblija.
Občinski časopis cenzurira, sam sebi poje hvalo in se izmišljuje laži o meni, ker razkrivam resnico na podlagi dokumentov
Seveda pri vsem tem ne manjka zloraba javnih virov – zakaj bi se omejevali na zasebne grehe, ko lahko grešite na račun občine? Občinski časopis Novice iz Moravške doline je Balažičeva osebna igrača: nadzira ga v vseh ozirih, cenzurira vse, kar mu ni po godu, in določa, da opozicija dobi manj prostora kot njegove samozadovoljujoče fotografije, ki polnijo strani kot gobezdeča propaganda. Vsaka številka časopisa je polna njegovih napadov in groženj name, medtem ko so resnični problemi, kot so sumljivi posli, okoljska problematika in odstranjevanje kritičnih občanov s sej, pometeni pod preprogo. Kot verjetno veste, je na eni izmed sej Občinskega sveta župan celo odstranil 90 letnega občana, ki je le želel besedo. Posredovala je policija – a to ga ne ustavi, ker očitno verjame, da je nad zakonom- če ne celo nad Božjim.
Pri vsem tem blatenju in žaljenju ima župan polno podporo koalicijskih svetnikov, ki v tem uživajo kot otroci v blatu – morda mislijo, da je to njihova interpretacija “ljubezni do bližnjega”. Posmehujejo se kritikom, misleč, da jim bo konec tedna, ko se pokesajo, vse odpuščeno. Slaba tolažba, gospodje – prej ali slej bo račun izstavljen, saj veste od koga in na koncu tudi od volivcev, ki menijo, da krščanske vrednote niso samo za nedeljske maše, ampak za vsakdanje življenje. Moravče niso vaša kraljevina, ampak naša skupnost. Čas bi že bil za trezno resnico, ne za opite izmišljotine!
