Vir: FB Ivan Kenda bivši direktor Občinske uprave Moravče, ki je to zapisal na svoj FB o županu Milanu Balažicu.
“KO SE KLOVN PRESELI V PALAČO, NE POSTANE KRALJ. PALAČA POSTANE CIRKUS.” (Turški pregovor)
Oh, kako veličastno! Veliko sem že pisal o tem, kako si je župan Občine Moravče, Milan Balažic, prilastil občinski avtomobil – Nissan Navaro, ki ga uporablja kot svoj zasebni limuzinski biser. Seveda mu občani, kot pridni podaniki, plačujemo vse: zavarovanja, gorivo, servise, registracije, karambole in verjetno še kakšno pranje, da se blešči, ko se vozi na svojih “uradnih” poteh. Kaj bi kralj brez svojega voznega prestola, kajne? A to je le vrh ledene gore njegovega vladanja, ki bolj spominja na fevdalno gospostvo kot na moderno občinsko upravo. Skrbi ga tudi duševno stanje svetnikov namesto, da bi pometal pred svojim pragom, kjer bi imel obilo pometanja.
LJUBEZEN NA RAČUN DAVKOPLAČEVALCEV
Nič manj škandalozno ni financiranje njegove zunajzakonske partnerke iz občinskega proračuna. Slovensko društvo za Lacanovsko psihoanalizo, kjer je ona predsednica, on pa član, je v nekaj letih iz občinske blagajne potegnilo zajetnih 15.697 evrov. Lepo, kajne? Romanca, vredna vsakega centa – našega centa, seveda! Ko je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) to razkrila, je župan Milan Balažic sicer priznal “napako” in obljubil, da je ne bo ponovil – a škoda je bila že storjena, denar pa porabljen. Očitno je ljubezen v Moravčah draga, še posebej, če jo plačujemo davkoplačevalci. Kako ganljivo!
PODŽUPANI: ZVESTI VAZALI NA PLAČILNI LISTI
In potem imamo podžupane – štiri v enem mandatu, kar je svojevrsten rekord v Sloveniji! Prvi dve leti sta se na plačilni listi mastila Ivan Vidic in Jurij Kočar, slednji sploh ne živi v Moravčah in je na sejah občinskega sveta tudi večkrat manjkal, a to mu ni preprečilo, da bi pobiral mesečni honorar blizu 800 evrov. Ko sta bila ta dva “poplačana” za svojo lojalnost, sta njuni mesti zasedla Marko Kladnik in Nataša Lipovec. Gre za čisto kupčkanje – plačilo za kimanje na sejah in dvigovanje rok po županovih ukazih. V Moravčah očitno ne rabimo podžupanov z vizijo, ampak le zveste vazale. Kdo bi si mislil, da je fevdalizem še živ?
ERAR RAZKRIVA: DENAR TEČE TJA, KJER ŽUPAN REČE DA
Ko je ERAR zaradi spodrsljaja na KPK za 48 ur razkril, kdo vse dobiva denar iz občinskega proračuna, se je razkrila prava grozljivka. Ciljani razpisi so postali županov najljubši hobi: sofinanciranje fasad, sofinanciranje kmetijske mehanizacije, štipendije, celo socialni transferji – vse to očitno odvisno od tega, kako simpatičen si županu Milanu Balažicu. Socialni transferji gredo v roke tistim, ki so vse prej kot socialno ogroženi, zato obstaja socialna služba, ki na podlagi dejstev odloča komu pripada socialna pomoč. Medtem pa plačilo za prevoz otrok do zdravnika sledi kriteriju, ki ga razume le župan Milan Balažic sam. Podatki se seveda širijo med občani kot požar in sam prejemam nešteto zgroženih komentarjev občanov, ki so šokirani nad razkritjem na ERARJU. Presenečenje leta, res!
Pa srečanja z Ukrajinci – na seji občinskega sveta je zagotavljal župan Milan Balažic, da se ne porabi niti euro, a zakaj posamezni račun presega 1.000 evrov? Vsaka spominska tablica, ki jo župan z velikim pompom postavi, seveda zahteva “slavje” v gostilni, kjer računi redno dosegajo 150 do 200 evrov. To ni več naključje, to je sistematično kupovanje volilnih glasov z davkoplačevalskim denarjem. ERAR je razkril tisto, kar smo nekateri slutili, a si nismo upali verjeti: proračun je županova osebna malha, iz katere deli drobtinice svojim privržencem. Kako plemenito! Več kot 4.500 nakazil imam z imeni in priimki in če kdo želi mu jih lahko posredujem.
MEDIJSKA CENZURA ŽUPANA MILANA BALAŽICA
Občinski časopis *Novice iz Moravške doline* je pod županovo taktirko postal njegov osebni propagandni bilten. Za odgovorno urednico je postavil Albino Močilnikar, ki za vsako številko pokasira tudi do 1.446,44 evrov, njen pomočnik Blaž Slapar pa tudi 1.075,21 evrov. Opozicija lahko v časopis napiše pičlih 1.300 znakov, pa še to gre najprej na županovo cenzuro – če mu kaj ni všeč, se črta. Balažic pa si privošči kar dve strani ali več za svoje domišljijske spise in samohvalo. Hvala bogu za spletno stran *moravce.net*,ki ima že krepko čez 300.000 ogledov, kjer lahko občani preberete resnico, podkrepljeno z dokumenti, ne pa županove pravljice. Resnično svoboda tiska na višku!
OD EKOLOGA DO TIHEGA PODPORNIKA
Pred volitvami je bil župan Milan Balažic glasen borec proti dovažanju industrijskih odpadkov v Moravško dolino – “to je treba ustaviti, odpeljati!” je vpil na ves glas. Po volitvah? Čez noč se je prelevil v tihega sogovornika. Šleperji vozijo nemoteno, župan pa razlaga, da “je, kar je, in da se je treba pogovarjati”. Kje je zdaj tista gorečnost? Očitno je izginila, ko je stolček postal udoben in so se interesi prepletli. Moravčani, ki ste mu verjeli, ste ostali z zastrupljeno dolino in praznimi obljubami. Kako nepričakovano!
OBČINA MORAVČE V PRIMEŽU BALAŽIČEVEGA KRALJESTVA
Milan Balažic vodi občino s prijemi, ki bi jih zavidali celo srednjeveški fevdalci. Vse je podrejeno njegovemu cilju – obdržati se na oblasti in živeti lagodno na račun občanov. Od avtomobila, ki ga plačujemo mi, do podžupanov, ki so le plačani statisti, od razpisov za “prave” ljudi do medijske cenzure – vse to je del sistema, ki služi njemu in njegovim zvestim. ERAR je razkril le delček te zgodbe, a dovolj, da vidimo, kako globoko je Moravška dolina zabredla pod njegovim vodstvom. Čas je, da se Moravčani vprašamo: ali bomo še naprej plačevali za županove muhe, ali pa bomo končno rekli dovolj?
Spodaj imate pripeta dva maila, ki sem jih poslal na občino Moravče. Čakam na odgovor, ki ga bom objavil.