Slika vir: Občina Moravče
Pred osmimi leti je Milan Balažic zagrabil županski stolček z eno samo, a zelo glasno obljubo: »Dovolj je tovornjakov smrti!« Nevarni industrijski odpadki, pepel in žlindra naj ne bi več uničevali Moravške doline tik ob glavnem črpališču pitne vode. Govoril je o čisti zemlji, čisti vodi in boju za »našo Moravško dolino«. Ljudje smo mu naivno verjeli.
Sprva je bilo celo videti, da misli resno. Javne izjave, tožbe proti Termitu, ognjeni govori. Potem pa je prišla druga izvolitev – in čudež: vse je tiho izpuhtelo. Tožbe so zamrle, aktivizem se je spremenil v toplo rokovanje in skupne selfije, tovornjaki z odpadki pa še naprej romajo kot po tekočem traku. Danes o tem župan Milan Balažic ne spregovori niti besede. Kakšen problem? V njegovi pravljični zeleni Moravški dolini je na občinskem Facebooku in v občinskem časopisu vse rožnato – pod strogo cenzuro urednice Albine Močilnikar.
Posebej problematično pa postane, ko začne deževati. Voda v glavnem črpališču se »čudežno« spremeni v mlečno kavo. Namesto, da bi župan naročil neodvisno analizo in javno pokazal, od kod prihajajo vsi ti čudoviti delci, je raje za 500.000 evrov davkoplačevalskega denarja kupil drago čistilno napravo. Zakaj se voda kali? Kdo ve. Analize so tajne. Transparentnost v Balažičevem slogu: manj veš, bolje spiš – in mirno piješ onesnaženo vodo.
A pravi biser njegove vladavine je seveda »njegova demokracija«, ki mu omogoča lepe osebne privilegije.
V Občinskem svetu si je uredil tako udobno večino, da je za to potreboval kar štiri podžupane iz različnih strank – dve leti en par, dve leti drugi (edinstven primer v Sloveniji, bravo!). Vsi z lepo mesečno plačico okoli 900 evrov neto za to, da pozirajo na fotografijah in dvigujejo roke, ko je treba. Nadzorni odbor? Seveda sestavljen iz »pravih njegovih« ljudi, da vse teče kot namazan stroj. Ko pa zahtevam vpogled v račune po zakonu, se zgodi čudež: nenadoma »ničesar ni za pokazati«, ker bi se občani »razburjali«. Namesto tega župan raje toži državo, da mi prepreči dostop do računov, ki jih plačujemo vsi.
Denar, ki bi moral iti v vrtce, šole, ceste, vodovode in kanalizacijo, roma v ozek krog županovih zvestih pribočnikov– odškodnine, subvencije, gostinski računi, pelinkovec, čokolade in ovčji sir. To ni politika. To je klasično kupovanje glasov za naslednje volitve, samo, da je malce bolj domače, da diši po siru in opojnih substancah.
Sem edini, ki vztrajno razkrivam dokumente, postavljam neugodna vprašanja in jih objavljam na moravce.net. Zato me župan Milan Balažic seveda skuša utišati z vsemi sredstvi – od kazenskih ovadb, poskusov ukinitve spletne strani pa do tega, da bi jo z občinskim denarjem odkupil. Saj ni res pa je. Ko zmanjka argumentov, pa pride na vrsto Balažičev najljubši adut: nizkotna podtikanja in laži. (Spodaj na ogled dopis odvetnika in pismo registrarju spletne strani z izmišljenimi grožnjami in pomislite ponudbi Občine, da kupi mojo spletno stran moravce.net)
Najnovejši biser? Velik plakat z grobo fotomontažo Romana in Vita Cerarja, ki so ga za sedaj še neznani storilci obesili 22. 3. 2026 na streho občinske knjižnice – tik ob volišču. Policija primer raziskuje, o njem pa so tudi seznanjene pomembnejše državne institucije.
Župan je bil o tem obveščen že zgodaj zjutraj. Prišel je, si ogledal cirkus iz občinskega našega avta skupaj s partnerko, se obrnil, čez deset minut vrnil sam in se spet odpeljal mimo – brez da bi se ustavil, ukazal odstranitev ali vsaj obsodil dejanje. Medtem, ko so volivci hodili mimo, je s svojim molkom jasno sporočil: »To je v redu. Tako se dela politika z neposlušnimi.«
To ni več politika, dragi občani. To je moralno sprevržena, avtoritarna farsa. Moravče pa tudi ne potrebujejo profesionalnega župana, ki cele dneve ne ve, kaj bi s sabo, potem pa veliko časa preživi v lokalih, kjer se druži s lokalnimi brezdelneži, pijančki in raznimi pametnjakoviči.
To ni demokracija. To je Balažičeva demokracija – mešanica izpuhtelih obljub, cenzuriranih medijev, plačanih funkcij, skritih računov in umazanih osebnih napadov na vsakogar, ki si upa dvigniti glas.
Medtem pa tovornjaki smrti še vedno vozijo, voda ob dežju ni pitna, računi ostajajo skriti, kritiki utišani in linčani z najnizkotnejšimi prijemi. Naglo se bližajo volitve zato: MORAVČANI ZBUDITE SE !!!
Moravče smo mi vsi – ne le ozek krog okoli župana in njegovih podžupanov na plačnem seznamu.
Čas je, da se odločimo: hočemo še naprej to žalostno politično predstavo, kjer obljube izginjajo hitreje kot sladkor v dežju, ali pa končno resnično odgovornega župana, kjer se račune pokaže, obljube držijo in voda ostane pitna? Odločitev bo kot vedno Vaša!