Vir: FB Občina
Pred lokalnimi volitvami je župan Milan Balažic igral vlogo ekološkega super junaka. Z dvignjeno pestjo – verjetno za boljši dramatični učinek – je obljubljal epsko vojno proti “okoljski mafiji”, ki naj bi po njegovem mnenju dolino zasulo z milijoni ton nevarnih odpadkov (kar zveni kot scenarij za poceni katastrofični film). Župan Milan Balažic pa je na političnem nebu zasijal kot zvezda – dokler ni, glej ga zlomka, ugasnil lastnega reflektorja. Vojna? Končana brez enega samega strela. Še več, “sovražnik” je čez noč postal prijatelj – očitno je nekdo hitro zamenjal scenarij.
Samo en birokratski obrat je bil potreben, pa je naš samooklicani zeleni mesija, župan Milan Balažic, iz borca proti ekocidu postal odvetnik tistih, ki jih je še včeraj obtoževal. Novi »protokol sodelovanja« obljublja »postopno sanacijo« in »zelene tehnologije« – kako zelo prikladno in, seveda, popolnoma verodostojno, kajne? Bombastične izjave o “okoljski katastrofi”? Pozabljene. Zahteve po takojšnjem zaprtju? Arhivirane v predalu z napisom “za naivne”. Očitno ima županova ekipa za hitro pomnjenje in še hitrejše pozabljanje doktorat iz učinkovitosti.
Medtem, ko lokalna oblast sklepa dogovore, ki so bili še pred kratkim znanstvena fantastika, se Moravčani upravičeno sprašujemo: smo bili le pešaki v tej politični šaradi? So volilni glasovi služili kot trampolin za posameznike, ki zdaj uživajo sadove svojih “preobratov” – tako v mišljenju kot v denarnicah?
Od pitne vode do birokratskih manipulacij
V zadnjih letih je črpališče Ples, prikladno locirano ob odlagališču industrijskih odpadkov, večkrat “obogatilo” vodo z ne ravno pitnimi dodatki (zakalitve vode). In kako bo oblast to rešila? Z nakupom čistilne naprave za pol milijona evrov ali celo več, seveda! Ker zakaj bi iskali vzrok, če lahko davkoplačevalci plačamo drago gasilsko akcijo? V Ljubljani vodo pijejo brez tehničnih trikov, v Moravčah pa jo moramo očitno “popravljati” – kot da je to pokvarjen avto, ne pa osnovna življenjska dobrina.
Vprašanje, ki visi v zraku: ali je kdo sploh pomislil, da je morda krivo onesnaževanje samo? Ne, raje bomo še naprej metali denar v rešitve, ki problema ne rešijo, ampak ga le drago zavijajo v celofan.
Slika vrtine Podbrdo.
Zakaj se išče v bližini črpališča Ples (Podbrdo) nova vrtina za pitno vodo ???????34.616,28EUR se je zopet po nepotrebnem zapravilo.
In tu je še JKP Prodnik, monopolni kralj, ki z županovim blagoslovom zaračunava omrežnine, ob katerih se človek vpraša, ali plačujemo vodo ali zlate pipe. Kam gre denar? Deloma gotovo v žepe nadzornikov, županovih zvestih vojakov, ki za sedenje na sestankih letno dobijo cca. 7.000 evrov neto. Odgovornost za nepravilnosti? Ni je na seznamu prioritet.
Pitna voda v Moravčah: Skriti madeži pod preprogo župana Balažica
V občini Moravče se že dolgo šušlja o težavah s pitno vodo, a zdi se, da župan Milan Balažic raje pomete umazanijo pod preprogo, kot da bi se soočil z resnico. Javno komunalno podjetje Prodnik (JKP Prodnik), ki upravlja vodovodno omrežje, redno objavlja poročila o kakovosti pitne vode, a zadnji dogodki iz Moravške doline razkrivajo neprijetno resnico: voda ni tako bistra, kot nam jo župan želi prikazati. Zakalitve, motnost in občasni neprijetni vonji so postali stalnica za mnoge občane, medtem ko Balažic vztrajno molči o pravih vzrokih ali pa jih zavija v meglo političnih izgovorov.
JKP Prodnik v svojih letnih poročilih, sicer zatrjuje, da je pitna voda v občinah, ki jih oskrbuje – vključno z Moravčami – “zdravstveno ustrezna in varna za uporabo”. A podrobnejši pogled razkrije, da so bili na vodovodnih sistemih, ki oskrbujejo Moravče, v preteklih letih zaznani neskladni vzorci. Čeprav JKP Prodnik te primere omili z razlago, da gre pogosto za težave na interni instalaciji, ostaja vprašanje: zakaj občani še vedno poročajo o motni vodi in zakaj župan ne ukrepa odločneje?
V Moravških novicah, ki so pod Balažičevim vplivom bolj trobilo njegove samohvale kot objektivni vir informacij, težave s pitno vodo redko dobijo prostor, ki bi si ga zaslužile. Namesto da bi župan javno priznal in naslovil vzroke – pomanjkljivo vzdrževanje ali celo vpliv okoljskih dejavnikov, kot je onesnaženje iz bližnjih deponij – raje preusmerja pozornost na svoje “zelene” projekte. A kaj nam pomaga čista dolina, če iz pip teče motna voda?
Občani upravičeno dvomijo v uradne zgodbe. Župan Milan Balažic, ki se rad postavlja v vlogo branitelja Moravške doline, očitno skriva dejanske razloge za zakalitve. Je to nesposobnost občinske uprave, da pritisne na JKP Prodnik za temeljitejšo sanacijo omrežja? Ali morda strah, da bi razkritje resnice razgalilo njegovo neučinkovitost? Namesto transparentnosti dobivamo prazne obljube in politične manevre. Medtem, ko JKP Prodnik poroča o “rednem nadzoru” in “ustreznosti vode”, občani vedo, da uradna poročila ne odražajo vedno realnosti na terenu.
Dokler bo župan Milan Balažic bolj zainteresiran za svoj politični imidž kot za čisto vodo v pipah, bodo Moravčani ostali ujetniki njegovega prikrivanja. Čas je, da se preneha skrivati za leporečjem in končno razkrije, kaj resnično kali našo vodo (kemijske analize) – sicer bo njegova zapuščina prav tako motna kot voda, ki jo moramo piti.
Če je občina res zelena, zakaj potem azbestne cevi – te tihe zdravstvene bombe – še vedno krasijo vodovod? In zakaj se sto tisoči evrov trošijo za “okoljsko prenovo”(nepotrebna prenova vodovoda) petih hiš na Marokovi ulici, medtem ko pitna voda ostaja vprašaj? To ni ekologija, to je politična mimikrija – ko besede obljubljajo nebo, dejanja pa komaj dosežejo klet.
V vasi Drtija pa takole popravljajo vodovodni defekt na nevarnih azbestnih ceveh.
Moravška dolina potrebuje odgovornost, ne praznih besed
Moravška dolina ne rabi “zelenega marketinga”, ampak konkretne ukrepe. Župan Milan Balažic je imel priložnost dokazati, da ni le še en politik, ki svoje ideale proda za prvo ponudbo. A čas teče – narava in zdravje ljudi ne čakata na naslednji politični trik.
Občani Moravč, bodimo iskreni: dokler bomo kupovali ustekleničeno vodo in plačevali oderuške omrežnine, bomo le molzne krave v rokah političnih igralcev. In to je morda največja tragikomedija te zgodbe.
JKP Prodnik: Računsko sodišče je očitno odkrilo kar nekaj nepravilnosti. Priporočam branje.
Letno poročilo o kakovosti pitne vode.